S02E01 je postavljena v prostor, ki ni tradicionalno galerijski. Trubarjeva hiša literature ima dolgo tradicijo prirejanja kulturnih dogodkov, ki se razpenjajo od literarnih branj do glasbenih in filmskih večerov. Večnamenskosti prostora v katerem se trenutno odvija razstava, zato ne smemo spregledati pri branju razstavljenih del. Način postavitve se je moral, želel in trudil prilagoditi zahtevam specifičnega prostora. To je predstavljalo velik izziv tako ustvarjalcem, ki dela niso naredili posebno za ta prostor, kot nam, ki smo se pri postavitvi želeli aktivno izogibati konotacijam »barskih razstav«. 

Prostori Trubarjeve hiše v času trajanja razstave zadržujejo dva svetova - galerijskega in vsakdanji svet hiše. Razstavljena dela, ki so bila naknadno postavljena vanj, se trudijo postaviti na pozicijo s katere lahko zagovarjajo svojo funkcijo v novem okolju in pri tem zavzemajo njemu enakovredno vlogo. Lastnost tradicionalnega razstavnega prostora ali white cube-a je, da v njem ni ničesar kar pri ogledavanju del zmotilo naš pogled. Zaradi raznoraznih predmetov, ki nehote preusmerjajo pozornost gledalca tukaj, pa je naloga pri iskanju in primernem doživljanju razstavljenih del zato težja.  Kako v poplavi predmetov najti tiste, ki so bili izbrani za »pomembnejše« od ostalih? Med umetnostjo in vsakdanjim življenjem se ustvari paralelni svet, kjer se družabni prostor neprestano preslikava v galerijskega in obratno. Pot do zaznave obeh svetov pa je mogoča le s pomočjo vedenja, da se v dnevnih prostorih THL-ja skrivajo več kot le funkcionalni predmeti. Da bi bilo iskanje galerijskega prostora še težje so razstavljena dela spretno zavzela funkcije vsakdanjih predmetov in svojo primarno umetniško naravo zakrila v običajnosti. V primeru, da ne veš da se v prostorih skrivajo premišljena umetniška dela, Trubarjeva hiša literature ostane le to kar primarno je- družabni prostor.